Opis predmeta
Pri predavanjih se študenti seznanijo s temeljnimi estetskimi idejami, kompozicijsko-tehničnimi značilnostmi, institucionalnimi okviri in zvrstnimi načeli glasbe v obdobju med letoma 1750 in 1900. Pri tem se dotaknemo vprašanja definiranja klasike in klasicizma ter problematiziramo tradicionalno slogovno opredeljevanje pojma romantika. Seznanimo se z osrednjimi ustvarjalnimi imeni in se dotaknemo njihovih najpomembnejših opusov. Osnovna pozornost velja simfoniji, zvrsti, ki je za to obdobje posebej reprezentativna in hkrati primerna za razlago glavnih karakteristik epohe. V nadaljevanju se posvetimo posameznim nacionalnim šolam in njihovim posebnostim.
Načrt dela
Načrt dela
5. in 12. oktobra
Uvod v predmet
Klasika-klasicizem
J. Haydn
19. in 26. oktobra
W. A. Mozart
2., 9. in 16. novembra
L. van Beethoven
23. novembra
Kolokvij 1!
Sodobniki dunajskih klasikov
30. novembra
Zadrege opernih skladateljev
7. decembra in 14. decembra
F. Schubert
21. decembra in 4. januarja
F. Mendelssohn Bartholdy in uveljavitev modernega dirigiranja
4. januarja
R. Schumann v električnem polju med romantiko in klasicizmom
11. januarja
Kolokvij 2!
J. Brahms
15. februarja
A. Bruckner
22. februarja
Programska glasba (H. Berlioz)
1. marca
Simfonična pesnitev (F. Liszt)
8. in 15. marca
Francoska glasba
22. in 29. marca
Perry, Stanford in Elgar in britanska ustvarjalnost
12. aprila
Kolokvij 3!
Skandinavska glasba
19. aprila
Češka glasba
3. maja
Poljska glasba
10. maja
Ruska glasba
 |  |  |  |  |
|---|---|---|---|---|
 |  |
Študijske obveznosti
Študent mora poznati vsebino predavanj, poznati vsebino obvezne literature, se razgledati po priporočeni literaturi in opraviti obvezne slušne kolokvije iz prepoznavanja izbranih primerov iz simfonične literature.
Prijavljanje na izpit poteka s pomočjo sistema VIS na vse razpisane izpitne roke. Izpit se opravlja ustno in pisno.
Izpitno oceno sestavljajo: poznavanje vsebine predavanj (50%), obvezne literature (30%) in slušno prepoznavanje primerov iz simfonične literature, obravnavane na predavanjih in preverjane na pisnih kolokvijih (20%). Uspešno opravljeni pisni kolokviji so pogoj za opravljanje izpita.
Sicer veljajo glede izvajanja izpita vsa določila Pravilnika o izpitnem redu.
Predavatelj
Matjaž Barbo (1965)
je redni profesor za muzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Trenutno je tudi predstojnik oddelka.
V letih 2004-2008 je bil predsednik Slovenskega muzikološkega društva. Več kot desetletje je bil glavni urednik mednarodne znanstvene muzikološke revije Muzikološki zbornik / Musicological Annual, poleg tega je v uredništvu več drugih znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij ter je vključen v različne domače in mednarodne znanstvene projekte.
Raziskovalno se osredotoča na vprašanja, povezana z glasbo od 18. stoletja do danes, posebej s tisto, ki se tako ali drugače dotika slovenskega kulturnega prostora. Poleg tega je večji del njegovih raziskav posvečen glasbenoestetskim temam, zlasti v povezavi z definiranjem glasbenih referenčnih sistemov, analizo njene interpretacijske in recepcijske zgodovine ter konceptom glasbenega dela in improvizacijskih principov. Objavil je več knjižnih del, znanstvenih člankov, poljudnih tekstov in prevodov s področja muzikologije, dve njegovi knjigi pa sta prevedeni v angleščino in nemščino.
Več na osebni spletni strani:
