KDO SMO – o župnijskem zboru in njegovi zgodovini

 

Smo zbor navdušenih pevcev, ki pa je v času svojega delovanja že prerastel svoja mlada leta. Zato v svoje vrste vedno znova in znova vabimo pogumne in Boga ljubeče pevce. Veseli smo vsakega, ki ima posluh, voljo do petja in je veselega srca.

Po prekinitvi, ko župnija nekaj let ni imela več svojega župnijskega zbora, se je jeseni leta 1995 na pobudo takratnega župnika p. Silvina Kranjca začel oblikovati zbor, ki si je pozneje nadel ime ŽPZ p. Hugolina Sattnerja. Letos bomo obhajali 80-letnico njegove smrti.  P. Hugolin Sattner (1851-1934) je bil duhovnik frančiškan, učitelj, organist, skladatelj. Pri frančiškanih v Ljubljani je živel in ustvarjal od leta 1890 do svoje smrti. Pokopan je na ljubljanskih Žalah. Zapustil je veliko skladb, ki jih cerkveni pevci radi prepevamo.

Na samem začetku nastajanja novega zbora nas pevcev ni bilo veliko, niti 20 ne, a imeli smo voljo in smo radi peli. Naš dirigent je že od takrat dr. Matjaž Barbo. Začetki so bili težki. A po milosti Božji in z vztrajnostjo nas vseh je zbor počasi številčno rasel in tudi napredoval.

Naš Matjaž ima namreč veliko srce, znanje in izredno potrpljenje. Prav zato smo lahko že toliko časa skupaj in tudi v časih preizkušenj ne obupujemo.

Pomembno leto, ne samo za nas, ampak tudi za župnijo, je bilo leto 1999, ko se je končala obnova orgel in smo se lahko končno s prezbiterija vrnili na kor. S pridruženim APZ sv. Cecilije smo zapeli na slovesni blagoslovitvi orgel izvajali Dvořákovo Mašo v D duru, op. 98, Scarlattijev Exultate Deo in Händlovo Alelujo. Na orglah nas je spremljal češki organist Jaroslav Tủma, ki je zaigral tudi nekaj orgelskih improvizacij, da so orgle donele v vsej svoji lepoti in mogočnosti.  Za to priložnost je naša takratna sopevka Roža Gantar napisala pesem Pozdravljene orgle, ki jo je uglasbil Andrej Mison in smo jo mi tudi zapeli.

         V letih našega druženja in prepevanja se je nabralo mnogo lepih doživetij, spominov in posnetkov. V vseh teh letih so z nami sodelovali in zapeli številni znani solist: Pia Brodnik, Marko Fink, Bernarda Fink, Milena Morača, Barbara Jernejčič Fürst, Katja Konvalinka, Nina Kompare Volasko, Peter Martinčič, Gregor Ravnik, Matjaž Robavs, Aljaž Slokar, Edvard Strah, Martin Sušnik, Tone Habjan, Juan Vasle, Emanuel Cotman, Maja Ceglar, Valentina Čuden, Barbara Sorč, Francka Šenk, Barbara Tišler, Renata Vereš Klančič, Irena Avsenik Nabergoj … Prav gotovo pa to niso vsi.

Prva leta nas je ob večjih praznikih vse do svoje smrti zelo rad spremljal tudi Primož Ramovš. Še posebej je svečano naše petje za velike praznike, ko z nami polepša bogoslužje tudi orkester z Vero Belič kot koncertno mojstrico.

 Na začetku je orglal za nami Saša Frelih Mišo, za njim pa kratek čas Janko Kastelic. Dolga leta je bila naša organistka Ana Kokotec Kresal, ki se danes bolj posveča svoji družinici. Pred nekaj leti jo je nadomestila Polona Gantar.

 Ko so frančiškani leta 2009 praznovali 800 let Frančiškovega Vodila, smo spet z združenimi frančiškanskimi zbori zapeli celo na velikem odru Cankarjevega doma. Pomemben dogodek je bilo snemanje CD plošče, kjer smo skupaj s p. Vidom Lisjakom, ki je bil solist, posneli mnoge bolj ali manj znane Marijine pesmi. Ena od njih, »Dajte mi zlatih strun«, se pogosto v ozadju vrti na Žalah v trenutkih zadnjega slovesa.

Tudi naše družabno življenje je zelo pestro in dinamično, saj se veliko družimo tudi v prostem času. Radi hodimo na izlete, skupaj dopustujemo, potujemo po svetu in vmes tudi zapojemo. Tako smo kot zbor med drugim poromali v Rim, obiskali Budimpešto, Dunaj, Beograd, München, Bruselj, prepotovali Toscano, Koroško, Moravsko, Porabje. Poromali smo v Altoetting in Passau, bili v Pragi, letos smo se potepali po Fruški gori in občudovali tamkajšnje samostane. Najbolj nepozabno je bilo v Salzburgu (2009), kjer smo sodelovali v frančiškanski cerkvi pri nedeljski maši. Zapeli smo Sattnerjevo Misso Seraphico in seveda še druge pesmi. V Salzburgu je navada, da pri mašah po številnih cerkvah sodelujejo različni znani in manj znani glasbeniki. Ni pa običaj, da bi po končanem obredu izvajalcem občestvo v cerkvi zaploskalo. Nam pa se je zgodilo prav to! Kako ponosni smo bili, ko so nam tam živeči Slovenci, ki se v Salzburgu glasbeno izobražujejo, razložili, da je to za nas posebna pohvala in priznanje!!! Bila pa je tudi spodbuda, da se pri svojem delu znova trudimo in dajemo vse od sebe.

Posebna preizkušnja pa je bila tudi za nas epidemija Kovid 19, ki je za daljši čas zaprla vrata naše pevske sobe in s tem tudi našega dela in druženja. Kako zelo smo se pogrešali! A tudi to je minilo in počasi smo se skoraj vsi pevci vračali v svoje občestvo. Ta čas je prinesel številne spremembe, tako tudi TV prenose sv. maše. Mi smo se na to kar hitro privadili, čeprav je bilo v začetku malo zadrege in dodatne treme.

Te dni smo pred praznikom godu sv. Cecilije, ki je zavetnica cerkvenih glasbenikov. Zato se pripravljamo na izvedbo Sattnerjeve kantate V kripti sv.Cecijije, napisane za tenor, zbor in orkester. Hkrati bo to praznik obletnice obnove naših orgel in smrti zavetnika našega zbora p. Hugolina Sattnerja.

Zbor ima vaje ob četrtkih zvečer in prepeva ob nedeljah in praznikih. Že jeseni imamo narejen urnik za celo leto. Po tem, ko se ogrejemo in upojemo ter nekaj trenutkov namenimo tudi duhovni misli, pokličemo na pomoč tudi našega p. Hugolina Sattnerja, ki je vedno med nami.

In ko takole »vajamo« in prepevamo, si dostikrat rečemo, da je naše življenje ena sama pesem!

​

Alenka Kovačič

10. 11. 2024